Strani

torek, 8. januar 2013

Dunedin - Otago Peninsula - Gore

Zjutraj sva v Ashburtonu spet na hitro popokala moker šotor v avto in na pot proti Dunedinu. Zdaj je bil plan obrnjen, ledeniki so pač padli v vodo :). Ime mesta tu izgovorijo 'danidn'. Mesto leži na JV obali južnega otoka. Sonce je lepo segrelo dan in na počivališču sva posušila šotor. Eno od plaž malo pred prihodom do mesta pa sva izkoristila za kratek sprehod. Kamp ni bil daleč od centra in zvečer sva si privoščila posedanje v kavarni ob čokoladni torti in sladoledu, kavi in temnem pivu :). Center Dunedina je v obliki oktagona oz. osmerokotnika okrog katerega so škotski priseljenci iz Edinborougha razvili celotno mesto. Tu so bari, lokali, trgovine, galerija, mestna hiša, katedrala in za vogalom tudi knjižnica.

Plaza pred Dunedinom
Dark Beer, Chocolate Mud Cake with Ice Cream and Latte
Ni bilo kakšnega posebnega dogajanja v mestu, zato sva se naslednji dan odpeljala na ogled polotoka Otago. Posebej sva želela videti kraljevega albatrosa, kakšnega pingvina in morske leve. Na 24 km dolg polotok se pride iz mesta po grebenu ali ob obali. Zjutraj sva izbrala pot po grebenu. Ozka vijugasta pot, ki te vije v vse smeri počasi pelje proti koncu polotoka. Spet ogromna drevesa iglavcev ob poti, pa vedno prisotne ovce na zelenih pašnikih in spodaj modri zalivi. Center za albatrose je bil še zaprt, pingvini se pojavijo zvečer, tako da sva se malo razočarana sprehodila med kolonijo gnezdečih malih črnokljunih galebov (Black-billed Gull), ki so doma samo v NZ. Spodaj pod skalnatim robom strme obale so bili še črni kormorani (Black Shag, maorsko Kawau), nižje na skalah pa kolonija tjulnjev. V vodi se je za hip pokazal večji tjulenj, ki je ravno ujel precej veliko ribo in je z njo udarjal po gladini vode. Okrog njega je že bila jata vedno prisotnih malih črnokljunih galebov, ki vedno izkoristijo priložnost za zalogaj. Odpeljala sva se proti plaži Allans Beach, kjer je Maja na zemljevidu odkrila znak za morske leve. Po nekaj vožnje sem in tja ob zalivu, kjer sva mimogrede videla še gnezdo črnohrbtega galeba (Black-backed Gull ali Karoro) in dva siva mladička, ter še nekaj drugih ptic, sva jo našla. Že takoj ob prihodu do plaže sva zagledala prvega morskega leva. Gre za Novozelandskega morskega leva (New Zealand Sea Lion ali Hooker's Sea Lion), ki je že precej ogrožen. Maorsko ime je whakahao. Kot sva ugotovila kasneje ta niti ni bil odrasel, velikost pa je bila že podobna odraslemu tjulnju. Kasneje ob plaži pa sva videla ogromnega samca in poleg mladiča. Samci Morskih levov lahko dosežejo 240 - 350 cm v dolžino in do 450 kg, samice pa so precej manjše, od 180 - 200 cm in do 250 kg. Ob robu plaže je bilo opozorilo o gnezdenju pingvinov, tudi tu pa jih sredi dneva ni bilo. Na kopno baje pridejo proti večeru. Po mivki ob vodi so se na enem koncu plaže previdno pomikale male črne rakovice. Ko sem se približal gnezdu para črnih ostrigarjev (Black Oystercatcher) je samec jezno poletel tik nad mojo glavo. Sem raje obrnil :). Iz polotoka sva se odpeljala ob obali in ujela pogled na Dunedin še iz tega konca.

Mladicki crnokljunih galebov

Tjulenj z ribo in jata galebov
Crni kormorani v letu
Black Oystercatcher

Morska leva
Poziranje za kamero



V Dunedinu sva obiskala knjižnico in malo preverila kako naprej. Ugotovila sva, da imava Kepler Track rezerviran že čez dva dni, kar pomeni, da je časa za J del otoka imenovan Caitlins Forest, premalo. Zaradi napovedi sva poklicala na DOC (Department Of Conservation), ki upravlja s parki in prestavila rezervacijo še za en dan prej. Popoldan pa sva zapustila Dunedin in se pomaknila bliže Fiordlandu v kraj Gore. Del ceste je peljal od kraja Clinton do kraja Gore in ta del ceste ima ime Presidential Highway :). V Gore sva našla prijeten kamp. Lastnica ima tudi farmo in nama je dala par nasvetov za Keplerja ( Kepler track), ki ga je pred leti prehodila tudi sama. Že jutri popoldan pa štartava ta pohod preko hribov tudi midva.

Ni komentarjev:

Objavite komentar