Te Anau - Queenstown

Po avanturi na Kepler Tracku sva si privoščila dan počitka v Te Anau. Hostel Steamers Beach Loge je bil kot nalašč za to. Počitek, pisanje prispevkov, pranje oblačil, kuhanje, celo peka kruha. Vmes še obisk knjižnice in pa proti večeru ogled kratkega dokumentarca o Fiordlandu. Večino posnetkov je narejenih iz helikopterja in res v divjih predelih Fiordlanda. Noro dobri posnetki in vredno ogleda. V knjižnici sva tudi ugotovila kdo je bil gospod, ki naju je srečal ob počitku na zadnji etapi Kepler Tracka, o katem piše Maja v prejšnjem prispevku. Na posterju pred nama je bil predstavljen g. Ray Willet kot eden najbolj zaslužnih prostovoljcev v nacionalnem parku Fiordland in kot dolgoletni vodnik na najbolj znani poti Milford Track. Poleg tega tudi redni udeleženec Kepler Challenge teka. Naključje?!

Te Anau sva zapustila polna energije in se odpeljala v dobri dve uri oddaljen Queenstown. Center zabave in adrenalinskih športov. Vreme je bilo tu zopet obupno. Močan veter in dežni nalivi. Naredila sva prvi sprehod po mestu v dežnih plaščih, potem pa sva se premražena vrnila v hostel Alpine Loge, kjer sva dobila čisto v redu sobico v zgornjem nadstropju. Še sreča da je tu brezplačni WiFi, ker dež ni več ponehal. Zjutraj se je nebo odprlo in odlična svetloba naju je zvabila v mesto in ob jezero Wakatipu, ter naprej v mestne vrtove (Queenstown Gardens). Ti so res lepo vzdrževani in polni ogromnih dreves vseh vrst z lepo označenimi tablicami. Jaz sem malo obnovil znanje, ki je izpuhtelo iz mojih gozdarskih časov v Arboretumu, Maja pa je na novo spoznavala nekatere drevesne vrste, ki so doma v severni Ameriki, Avstraliji in seveda Novi Zelandiji. Prijazna Avstralka nama je razložila čemu so namenjene posebne kovinske košare v parku. Obstaja namreč šport imenovan "disk golf". Gre za metanje frizbija iz določene točke proti tej košari, s pravili kot so pri golfu, torej menda lahko nadaljuješ od tam kjer frizbi pade na tla, če seveda ne zadaneš košare že v prvo. Izhodišča in košare so zanimivo razporejene po parku in med drevesi. Kasneje sva ugotovila, da je ta šport res že precej razvit, saj imajo v trgovini različne frizbije za različne razdalje, zavoje, itd.

Center Queenstowna

Maja & Kiwi

Parnik na jezeru Wakatipu

Martin & Moa

Aravkarija v Queenstown Gardens

Pogled v sekvojo

 Sredi dopoldneva je zopet scalo. Malo sva že obupavala nad glavno dejavnostjo dneva "Zip Trekom", ampak nisva imela izbire, pa tudi vreme je kot je. Na hrib nad mestom sva se povzpela po stezi imenovani "Tiki Track". Kako uro hoje in prišla sva do vrhnje postaje gondole, ki vozi iz mesta. Med potjo sva že poslušala vriskanje in švistenje jeklene vrvi visoko nad nama. 6 stez oz. jeklenih vrvi v različnih dolžinah in naklonih je napetih od vrha hriba do mesta. Po njih se spustiš v plezalnem pasu, ki je preko gurtne povezan z jeklenim drsnikom. Med spusti dosegaš različne hitrosti, si ogledaš okolico, jezero Waikatipu, gorsko verigo The Remarkables (ime zato, ker je edina gorska veriga na svetu, v kateri so vrhovi razporejeni točno v liniji Sever Jug), vrhova Cecil Peak in Walter Peak in seveda gozd iz druge perspektive, premaguješ strah pred višino in lahko izvajaš razne vragolije v zraku, če ti je do tega :). Malo čez drugo uro popoldan sva štartala na to pot navzdol tudi midva. Eden od vodnikov Jak iz Anglije je delal pred dvema letoma tudi v Bovcu kot vodnik na rafingu in je dobro poznal našo Slovenijo, drugi nasmejani američan Charles pa je pokal štose in pripovedoval zabavne zgodbice, medtem ko je resnejše teme prevzemal Jak. Prav prijetna izkušnja, ki ti požene nekaj adrenalina po žilah, hkrati pa so jo lepo povezali s programom izobraževanja o lokalni flori in favni ter osveščanja o sonaravnem in trajnostnem bivanju. Bingljajoč z glavo navzdol proti 15 in več m oddaljenim tlem in nogami v zraku, ter s hitrostjo do 60 km na uro sva tudi midva vriskala kot sva prej slišala vriskati druge. Za zaključek pa še najbolj strma od stez in bombica (kolena ob prsi, za doseganje večje hitrosti). Na tej zadnji liniji je že spet scalo in nazaj v hostel sva prišla v popolni dežni opremi.

Queenstown z vrha gondole

Zvečer pa seveda spet sonce in hop v mesto po malo razvajanja. Čokolada, sladoled, znani hamburger (Fergburger - Probably The Best Burger in The World). Fergburger bar je bil nabito poln. Vsi čakajo z listki v rokah na svoje naročilo. Najprej plačaš pri blagajni in poveš svoje ime. Z računom dobiš številko. Izza pulta se vsake toliko časa zasliši kričanje imena in številke. Za žarom in pri pripravi je v akciji kakih 6 do 8 ljudi. "Martin 56! se je zaslišalo in zagrabil sem vrečko z najinim Fergburgerjem. Pojedla sva ga v hostlu, zraven pa je pasalo eno hladno pivce Speight's - Pride of The South. Queenstown ponuja veliko, naju pa Pot kliče in jutri jo mahneva v bližnjo Wanako.

Fergburger & Speight's