Strani

nedelja, 16. december 2012

Kerikeri - Coromandel Peninsula Whitianga - Rotorua

Kerikeri

Iz Kaitaie sva potovala do mesteca Kerikeri, ki leži na vzhodni obali. Na poti so se ves čas odpirali pogledi na številne peščene plaže. Postanek sva naredila v zalivu brez dvoma "Doubtless Bay".

Doubtless Bay
Pohutukawa - NZ Christmass tree
Na NZ imaš ob cestah res ogromno manjših počivališč s piknik prostori in vsi povrsti imajo čudovit razgled na okoliško pokrajino. Pred Kerikeri sva pogledala še lokalne slapove in obnovljeno maorsko vas Rewa's village, nasproti katere stoji misijon s prvo kamnito hišo na NZ.

Haruru falls
Naslednji dan sva obiskala Waitangi kjer je bila podpisana pogodba med Britanci in maorskimi plemeni. Pogodba je zagotavljala Britancem vladanje nad ozemljem NZ, Maori pa naj bi obdržali svojo suverenost in zemljo, kar pa se seveda ni upoštevalo. Prevod v maorski jezik se baje bere precej drugače kot angleška različica. Kljub temu je ta pogodba pomemben del zgodovine NZ.

Meeting House - Tiki simbol
Težko se nama je bilo posloviti od hiške v Kerikeri Farm hostlu. Verjetno takega razkošja ne bova več imela, čeprav ne smeva preveč razvajeno tarnati. Naju narava, ljudje in doživetja v drugih razsežnostih že več kot lepo nagrajujejo.

Kerikeri Farm Hostel - Najin Orchard cottage in najina Tiida
Coromandel Peninsula - Whitianga

Po celodnevni vožnji, še enkrat čez Auckland in nato proti vzhodu sva v čudovitem sončnem dnevu prišla v pokrajino Coromandel. Izbrala sva obalno pot proti Whitiangi in ni nama bilo žal. Ozka ovinkasta cesta pelje nekaj časa ob izlivu reke v Pacifik in nato vse skozi ob obali. Parkrat se vzpne preko manjših grebenov nad zalive in odpirajo se pogledi na gozdove in pašnike, ki segajo prav do razgibane obale. Whitianga je še eno od zaspanih mestec, ki na prvi pogled deluje kot ostarelo letovišče. V mestu je zavetrni pristan za luksuzne jadrnice s par luksuznimi restavracijami, pa tudi nekaj hostlov in prenočišč za backpackerje, kioskov s hitro prehrano fish & chips in osamljenim barom kamor se zvečer nagnetejo lokalni pivopivci.
Spoznala sva cel kup zanimivih sostanovalcev v najninem BBH hostlu Cat's Pijamas. Ob kuhanju večerje smo se zapletli v pogovor Slovenca, Avstrijec na enoletnem popotovanju, Hrvatica, ki živi v Nemčiji. Tu je bil še nerodni Izraelec, ki je prvič v življenju kuhal riž, pa prijazni lastnik Brian, ki je pred desetletji prodajal Uniorjevo orodje v UK. On nama je tudi svetoval glede obiska plaže z vročimi vrelci in nama posodil lopato.
Hot Water Beach je plaža na kateri tik pod površjem peska na dan privre vroča voda iz podzemnih vrelcev, kot posledica podzemne vulkanske aktivnosti na tem področju. Ob oseki, se na ta del plaže nagnetejo ljudje, ki si izkopljejo vsak svoj osebni bazenček z vročo vodo iz vrelcev, ki se meša z mrzlo iz Pacifika. Tudi midva sva zasedla enega od opuščenih bazenčkov, ki sem ga s sposojeno lopato še malo poglobil in uživala v toplicah s pogledom na ocean.

Hot Water Beach
Malo toplic sva si zaslužila, ker sva isti dan naredila tudi krajši pohod do naravne posebnosti Chatedral Cove. Gre za skalnati tunel, ki ga je izdolbla morska voda in povezuje dve čudoviti peščeni plaži. Na obeh stojita v plitvi vodi tudi dva skalna osamelca. Končno sem se kopal še v Pacifiku. Mislim da se je moja rit namakala sedaj že v vseh svetovnih oceanih :).

Cathedral Cove
Cathedral Cove Beach
Super dan sva zaključila z ogledom novega filam The Hobbit: An unexpected Journey. Še malo novozelandske pokrajine z veliko pretepanja raznih škratov, ork, trolov, hobitov in drugih bitij.

Rotorua

Prvič sva se na pot odpravila res zgodaj, že ob 8ih sva bila na poti ;). Rotorua leži ob istoimenskem jezeru. Je center geotermalnih vrelcev in maorskega plemena Te Arawa. Vse to odlično predstavi muzej tik ob jezeru med vladnimi vrtovi. Nekdanje zdravilišče so spremenili v muzej. Za zdravljenje v tem zdravilišču so bogati gostje iz Evrope in Amerike v 19. in prvi polovici 20. stol. plačevali bajne vsote. Vonj po žveplu začutiš vse povsod po mestu. Povsod so posejani manjši brbotajoči in smrdljivi izviri.

Zaradi deževnega vremena imava priliko da malo posediva in napiševa kak prispevek. Sledi pa danes še pot naprej do Turangi, že bolj v bližino delujočega vulkana Mt Tongariro.


5 komentarjev:

  1. zanimiva tale NZ,jaz pa bom moral po tošplo kopel kar v Banovce in to brez lopate lp janez

    OdgovoriIzbriši
  2. Hey!

    Vidim, da se imata dobro in da uživata v bazenčkih in vulkančkih (skratka naravnih lepotah). Mi se imamo malo manj dobro (dež je zamenjal sneg) ampak se je začelo obdobje kuhančka :)).

    Andreja & Ervin

    p.s. dodajta še kakšno fotko

    OdgovoriIzbriši
  3. Vauuu, to je pa res uživancija. Nam bi tudi pasala ena vroča kopel, bomo zvrtali luknjo čez sredino in prišli v NZ do bazenčka :)

    Uživajta, lp C

    OdgovoriIzbriši
  4. Ja, jest bi tudi se namakala. Tole je pa res noro, že bere se fino, slikce pa pomagajo, da smo vama kar "fouš".

    OdgovoriIzbriši