Golden Bay - Wharariki Beach - Farewell Spit

Golden Bay naju je pričakal z grozečimi oblaki, ki so se podili od obale proti okoliškim hribom. Počasi sva se peljala ob zalivu in si popoldan našla kamp v kraju Pakawau. Medtem se je že parkrat pošteno zlilo. Vseeno sva imela kaki dve uri brez dežja, da sva postavila šotor in naredila sprehod po plaži, ki mora biti v lepem vremenu pravi raj na zemlji. V tem vremenu so se nizki oblaki praktično stikali z morjem in prav hecno je bilo hodit po plaži v kratkih hlačah, bos in v dežnem plašču. Saj ne da bi dež motil ampak tudi temperatura ni bila preveč poletna. Sosede v kampu dež ni motil. Sploh se tu ne sekirajo kaj dosti za vreme. Sledil je skoraj svetovni potop preko noči. Dež in veter sta obmetavala šotor, ki pa je na srečo zdržal. Naslednje jutro se je okrog 9ih toliko zvedrilo, da sva na hitro popokala šotor v avto. Še sreča, ker je čez pol ure spet padal dež.

Golden Bay - pogled iz sotora

Golden Bay v soncu

Še bolj proti SZ južnega otoka leži pozabljen del obale. Na jug od tu ne vodi nobena cesta. Sem se pride le po poti, ki sva jo prevozila. Colingwood je bil zadnji kraj, ki je imel manjšo trgovinico, lokal ali dva, kamp, muzej in nekaj hiš vzdolž obale. Po tem sva peljala po vedno ožji cesti in na koncu še nekaj km po makadamu. Prav na koncu makadama leži kemp ob Wharariki Beach.
Malo nabrkljani Nemec nama je pokazal kje lahko postaviva šotor. Tudi ta kamp je bil poln Nemcev. Ti so lahko rečem okupirali NZ. Vsi kempi in hostli ter vsi turistični kraji so jih polni. No Matias (Mati) naj bi pomagal pri vodenju kampa. Ne da ni bil učinkovit, žal je bil precej majav skoraj ob katerikoli uri, malo bolj razumljivo ob koncu dneva. Je pa prijazno pomagal vsem in bil skrajno olikan tudi v svojem stanju. Sosedje so bili obvezna nemška družina z dvema kombijema, s katerima so popotovali okrog in angleško argentinski par s sinom. Izkoristila sva suho pavzo in takoj obiskala Wharariki Beach. Noro lepa plaža z velikimi skalnimi gmotami, ki jih je izoblikovala voda. Te ob oseki obležijo na peščeni plaži, ob plimi pa so zanimivi otočki tik ob obali. Videla sva osamljenega tjulnja, ki je počival na plaži in le leno odganjal muhe z občasnim zamahom svoje plavuti. Nekaj več lepot nama je plaža razkrila na silvestrovo, ko sva jo obiskala preko druge poti skozi zelene pašnike mimo dveh manjših jezer. Svet, ki ga lahko le raziskuješ in se neprestano čudiš lepotam, ki jih lahko ustvari narava.

Farwell Spit je precej nenavadno ime. Nisva še raziskovala dejanskega pomena. Za pešačenje je na voljo le 4 km od skupno 35 km deloma poraščenega peščenega jezika, ki se zažira v Tasmansko morje v obliki kiwijevega kljuna. Od parkirišča kjer sva srečala rdeče avtobuse, ki vozijo na takoimenovane eko ture, sva odpešačila ob plaži. Želela sva prehodit eno od krožnih poti, da bi videla tako del Farwell Spita ob Golden Bayu kot del ob obali na drugem koncu. Malo predaleč sva šla po samotni plaži in naletela na neprijeten pogled na mrtvega delfina (mogoče manjšega kita) in malo kasneje na še enega, definitivno kita. Neprijeten pogled na razpadajoče živali, ki jih je odvrgla plima in vonj, ki ga res težko preneseš. Opomin, da je narava vedno boj in da ni vse le lepo. Raje sva obrnila in potem res naredila prav prijeten krog po odprtem delu Farewell Spita.

Farewell Spit

Old Man`s Head

Bus, ki vozi po plazi do konca Farewell Spia

Silvestrovo ni bilo nič kaj posebnega v smislu kot ga pričakujemo običajno pri nas. Nobene posebne evforije, preobloženih miz in prepolnih kozarcev. Bil pa je res čudovit dan, za katerega bi z lahkoto zamenjal katerokoli silvestrovo do sedaj. Obisk svetilnika in pogled na Farwell Spit, skalo z imenom Old Man's Head, okoliške pašnike in razgibano obalo. Obisk Wharariki Beach ob oseki. Potepanje med skalnimi otoki, v katerih so izdolbene jame ali celo tuneli. Pisane barve skal, peščenih nanosov, zelenja. Kava in korenčkovo pecivo v kavarni iz kampervena. Kozarec piva ob slovesu dneva. Polna luna in zvezde posejane na čisto drugih delih neba kot običajno, ob slovesu starega leta. Midva sva že v 2013. Jutri, ko bova to upam da uspela objavit, bova že na poti proti jugu, medtem ko boste vi še odštevali zadnje ure. Vsem želiva zdravo, veselo in srečno novo leto!